PRVA OMEMBA CERKVE. V latinskem spisu »Thesaurus ecclesiae Aquileiensis« se že leta 1300 omenja cerkev svetega Jakoba na Vrheh: "D. Gotfridus de Wipacho fuit confessus habere ab Ecclesia Aquilegensi in feudum rectum et legale Decimam vini omnium Collium ab Ecclesia S. Jacobi usque ad Ecclesiam S. Mariae de Uralis in plebe Wipachi." Slovensko: "G. Gotfrid iz Vipave je izpovedal, da ima od oglejske cerkve v pravi in zakoniti posesti desetino vina vseh Gričev (Vrhov) od cerkve sv. Jakoba do cerkve sv. Marije na Vrabčah v župniji Vipava". V letu 2000 sta zato župniji praznovali 700-letnico prve omembe krajev. Torej je bila v Štjaku cerkev gotovo že pred letom 1300.
DANAŠNJA CERKEV. Leta 1603 je štjaška cerkev dobila današnjo obliko. Očitno je stara gotska cerkev postala premajhna in so jo temeljito prezidali in povečali. 400-letnico je župnija praznovala leta 2003: na god sv. Jakoba s slovesno procesijo in sveto mašo, v nedeljo po prazniku pa s slovesnostjo sv. birme in z obiskom g. škofa Metoda Piriha.
VAS Štjak je dobila svoje ime prav po svojem zavetniku: sv. Jakob - včasih so rekli Št. Jakob - skrajšano Štjak. Drugod so kraji z imenom Šentjakob; v špansko govorečem svetu pa Santiago, npr. Santiago de Compostela. Krajev, ki se imenujejo po sv. Jakobu, je po svetu ogromno, toda kolikor je znano, je kraj z obliko imena Štjak - samo eden.
CERKVENO-PRAVNI POLOŽAJ. Od leta 1550 je bil Štjak duhovnija, precej samostojna cerkvena upravna enota, uradno odvisna sicer od župnije-matice Vipave. Od 1641 je z gotovostjo izpričano, da so v Štjaku stalni duhovniki, včasih sta bila celo dva ali trije, ki so imeli različne nazive: kaplan, vikar, kurat idr. Lahko bi s kronistom povzeli, da je bil Štjak od leta 1641 ekspozitura, od 1732 vikariat; od leta 1895 je bil tu duhovnik - kurat, s samostojnimi župnijskimi pravicami.
DUHOVNIKI. Prvi poimensko omenjeni duhovnik v Štjaku je bil od leta 1641-44 kaplan Matija Markovič (Mathias Markovizh). Do ustanovitve župnije, v letu 1931, je znanih 105 kaplanov in kuratov. Ti so najprej stanovali v starem župnišču ob cerkvi, pozneje v "gradu", oz. stavbi, ki so jo večkrat popravljali, da je postala današnje župnišče, ki je bilo prezidano 1930, obnovljeno pa 1992.
POD OGLEJEM, GORICO, KOPROM. Štjak je bil najprej pod oglejskim patriarhatom, v goriškem arhidiakonatu. Leta 1751 je bila ustanovljena goriška nadškofija in do konca druge svetovne vojne je Štjak spadal tja, po vojni v apostolsko administraturo za slovensko Primorje in zdaj je v obnovljeni in povečani koprski škofiji.
V ŽUPNIJI-MATICI VIPAVA. Ko so leta 1603 dozidali sedanjo štjaško cerkev, so bile vse vrhovske vasi iz obeh današnjih župnij v župniji-matici ali prafari Vipava, ki je bila seveda zelo obsežna: od Črnega vrha do Vrhov.
V ŽUPNIJI-MATICI KOMEN. Leta 1831 je prišla vipavska župnija, ker je bila na Kranjskem, pod ljubljansko škofijo. Meja je razdelila Vrhe: duhovnija Vrabče je bila na Kranjskem in je ostala v župniji Vipava. Štjak pa je bil v goriški nadškofiji in je od tedaj spadal v župnijo-matico Komen.
SAMOSTOJNA ŽUPNIJA. Župnijo v Štjaku je ustanovil goriški knez in nadškof Frančišek Borgia Sedej, 18. julija 1931. Tako je g. Edvard Ferjančič, rojen 1898 v Vipavi, v Štjaku pa od leta 1927 kot kurat, postal prvi štjaški župnik. Prav on je tudi pripravil veliko gradiva za kroniko.
Prvič postavljeno: 28. 7. 2003.
